Magistrski red
Prijava magistrskega dela
Magistrsko delo je obvezni del vseh drugostopenjskih študijskih programov.
Temo magistrskega dela določite v sodelovanju z izbranim mentorjem/mentorico. Upoštevajte, da lahko vsak mentor/mentorica mentorira le omejeno število nalog. Ko se z mentorjem/mentorico dokončno dogovorite za temo, naslov (v slovenščini, nemščini in angleščini) prijavite na posebnem obrazcu, ki ga dobite tukaj. En izvod obrazca pošljete po elektronski pošti v tajništvo na naslov tatjana.gyorkos@ff.uni-lj.si, enega pa podpisanega prinesete v tajništvo.
Tema je dokončno veljavna, ko jo potrdi svet Oddelka za germanistiko. Če magistrsko delo v dveh letih od prijave ni oddano, tema zapade in jo je potrebno – v dogovoru z mentorjem/mentorico – ponovno prijaviti.
Temo morate prijaviti najkasneje do 14. januarja 2026.
Glede vseh formalnosti upoštevajte navodila, navedena v Pravilniku o zaključku študija na 2. stopnji.
Mentorji/mentorice in področja
Mentorji in mentorice so lahko vsi visokošolski učitelji na Oddelku za germanistiko z nazivom doc., izr. prof. ali red. prof. Seznam trenutno možnih mentorjev in mentoric na Oddelku za germanistiko z nederlandistiko in skandinavistiko:
-
prof. dr. Marija Javor Briški: književnost od srednjega veka do 18. stoletja, historiografija, produktivna recepcija starejše književnosti, kulturne in geografske transgresije, komika, emocije;
-
izr. prof. dr. Petra Kramberger: nemško časnikarstvo in nemška literarna ustvarjalnost na Slovenskem, slovensko-nemški medkulturni odnosi v 19. in zgodnjem 20. stoletju, književnost klasike, romantike, predmarčnega obdobja, realizma in naturalizma, zgodovina znanosti;
-
prof. dr. Uršula Krevs Birk: kontrastivna lingvistika (nemščina - slovenščina: različni vidiki, še posebej vezljivost), besedoslovje, besediloslovje z besedilnimi vrstami, pragmalingvistika, kontaktna lingvistika (toponimi, nemške izposojenke, lažni prijatelji, internacionalizmi, interference ipd.), sociolingvistika, medkulturna lingvistika, jezikovne biografije ipd.;
-
izr. prof. dr. Johann Georg Lughofer: medkulturna književnost, književnost eksila, medkulturna germanistika, avstrijska književnost, literarna didaktika koncepta »DACHL«;
-
prof. dr. Janja Polajnar Lenarčič: leksika: kontrastivni vidiki strokovnega izrazja, metafor, itd. v bolonjskem diskurzu; besediloslovje/diskurzna analiza: kontrastivni vidiki tem, podtem in vzporednih tem bolonjskega diskurza; udeleženci bolonjskega diskurza; besedotvorje: konstrastivni vidiki besedotvornih gnez v bolonjskem diskurzu; semantika: konstrativni vidiki toposov v bolonjskem diskurzu; jezik v oglaševanju (npr. osamosvajanje sloganov v različnih jezikih (ne samo v nemščini in slovenščini) - kontrastivni vidiki);
-
doc. dr. Saša Podgoršek: didaktika nemščine kot tujega strokovnega jezika, izobraževanje učiteljev tujega strokovnega jezika, snovanje gradiv za poučevanje nemščine, strokovni jezik, kontrastivna analiza;
-
izr. prof. dr. Andreja Retelj: didaktika DaF: učiteljske kompetence, profesionalni razvoj učiteljev, poučevanje in učenje nemščine v šolskem kontekstu, analiza, razvoj in vrednotenje učnih gradiv, metode in pristopi, digitalna didaktika, večjezičnost, raziskovanje učne prakse, preverjanje in ocenjevanje znanja;
-
prof. dr. Irena Samide: književnost klasike, romantike, predmarčnega obdobja, realizma, naturalizma in preloma stoletja 1900, književnost avtoric, literarna didaktika, zgodovina germanistike, literarni kanon;
-
doc. dr. Anita Srebnik: slovnica nizozemskega jezika, frazeologija in kontrastivna analiza nizozemskega in nemškega / nizozemskega in angleškega jezika, leksikologija, prevodoslovje in korpusno lingvistična analiza, družba in kultura nizozemsko (in afrikansko) govorečega področja (Nizozemska, Belgija, Nizozemski Antili, Surinam, Južna Afrika); književnost nizozemsko govorečega področja, (kolonialna) preteklost tega področja, Zlato obdobje nizozemsko govorečega področja, (slikarska) umetnost tega področja;
-
doc. dr. Tanja Škerlavaj: slovnica nemškega jezika, besediloslovje, stilistika, nejezikovna komunikacija in multimodalnost, kreativnost in originalnost v komunikaciji, Linguistic Landscapes (komunikacija v javnih prostorih), komunikacija v oglaševanju, komunikacija v/o umetnosti, komunikacija v (novih) medijih;
-
doc. dr. Urška Valenčič Arh: frazeologija, prevodoslovje, besedotvorje, kontrastivna analiza, semantika, pragmatika, slovaropisje, jezik v medijih;
-
prof. dr. Špela Virant: književnost 20. stoletja, sodobna književnost, dramatika, literarna teorija, literarna kritika.
Pisanje magistrskega dela
Magistrsko delo mora biti oblikovno in jezikovno ustrezno. Predviden obseg magistrskega dela je 100.000–160.000 znakov s presledki; za dvopredmetne programe: 80.000-100.000 znakov s presledki. Dela, napisana v nemščini, morajo imeti povzetek v slovenščini v obsegu 20 % celotnega besedila. Dela, ki so napisana v drugem tujem jeziku, pa tudi povzetek v obsegu 20 % celotnega besedila v nemščini.
Pri pisanju upoštevajte oddelčna navodila za pisanje diplomskih in magistrskih del. Dodali smo tudi nekaj dodatnih navodil, in sicer komprimirana navodila za izdelavo seznama literature, navodila za citiranje pri jezikoslovju, navodila za citiranje pri didaktiki in navodila za citiranje pri literarni vedi. Po potrebi upoštevajte tudi dodatna navodila mentorja/mentorice. Ko pripravljate svoje znanstveno delo za končno oddajo, si lahko pomagate tudi s kontrolnim seznamom.
Raba umetne inteligence: V primeru uporabe orodij umetne inteligence pri nastajanju zaključnega dela morajo študenti dosledno upoštevati oddelčne smernice. V primeru nejasnosti se posvetujejo z mentorji.
Oddaja končne verzije magistrskega dela
Ko oddate nalogo, ima mentor/mentorica po veljavnem pravilniku največ mesec dni časa za povratno informacijo. V navedeni rok ne šteje čas od 15. julija do 20. avgusta.
Če nameravate končati študij do 1. oktobra 2026, je potrebno prvo verzijo magistrskega dela oddati najkasneje do 14. maja 2026, končno verzijo pa do 17. avgusta 2026.
Preden se začne postopek prijave na zagovor, morajo biti opravljene vse druge študijske obveznosti. Ko magistrsko delo popravite v skladu z mentorjevimi popravki, mentor/mentorica vsebinsko potrdi ustreznost magistrskega dela. Nato študent/študentka magistrsko delo po navodilih mentorja/mentorice pošlje v wordovem dokumentu komisiji in oddelčni knjižnici (neja.cop@ff.uni-lj.si), ki preveri oblikovno skladnost magistrskega dela z oddelčnimi navodili za izdelavo zaključnih del. Po prejetih pripombah in popravkih članov/članic komisije in oddelčne knjižnice študent/študentka popravi svoje magistrsko delo in obvesti mentorja/mentorico.
Vsa magistrska dela se morajo naložiti v elektronski obliki v Repozitorij Univerze v Ljubljani (v PDF/A formatu). Pri tem je treba upoštevati vse formalne korake. Po navodilu pisarne Oddelka (tajništva) se o vseh korakih sproti obveščajo vsi udeleženi: kandidat/kandidatka, mentor/mentorica in pisarna oddelka (tajništvo), in sicer v isti elektronski pošti. Koraki so naslednji:
- Po odločitvi mentorja/mentorice, da je magistrsko delo primerno za vnos v repozitorij, se začne postopek oddaje v VIS, ki ga vodi pisarna oddelka (tajništvo). V vseh korakih postopka študent/študentka dosledno upošteva navodila pisarne Oddelka (tajništva).
- Ko je postopek v VIS-u zaključen, se razpiše zagovor magistrskega dela. O datumu in kraju zagovora menor/mentorica obvesti pisarno Oddelka (tajništvo). Prijavo za zagovor je potrebno poslati najmanj 10 dni pred zagovorom.
- Študent/študentka prinese dva tiskana (vezana) izvoda magistrskega dela, enega za mentorja/mentorico, enega za knjižnico, ter – če se tako dogovorite – dve spiralno vezani verziji za komisijo (razen če se individualno dogovorite, da boste članom komisije oddali zgolj elektronsko verzijo).
- Knjižnični izvod mentor/mentorica po zagovoru opremi z datumom zaključka študija in podpisom.
Najboljša magistrska dela se lahko potegujejo za Keleminovo priznanje. Več informacij najdete tukaj.
