Študentski projekti

V okviru Dnevov enakosti spolov na FF je potekal na Oddelku za germanistiko dogodek Enakost spolov v jeziku in sliki. Na dogodku so študentke germanistike pod mentorskim vodstvom izr. prof. dr. Janje Polajnar Lenarčič predstavile svoje študije primerov. Izsledke o spolno občutljivi rabi jezikovnih in nejezikovnih sredstev v različnih besedilih z nemškega govornega prostora so predstavile v obliki kratkih predstavitev znanstvenih plakatov. Sodelovale so:

• Lea Košmrlj: Primerjalna analiza spolno občutljive rabe jezika v spletni predstavitvi berlinskih univerz Freie Universität Berlin in Humboldt-Universität zu Berlin ter Filozofske fakultete UL

• Tina Brezner: Gott* (slov. Bog*) – spolno občutljiva raba jezika na spletnih straneh nemške protestantske cerkve

• Larina Griessler: Časopisna jezikovna politika glede spolno občutljive rabe jezika v izbranih nemških časopisih 

• Nika Vidrih: Enakopravnost spolov v internetnih časopisnih člankih na primeru smučarskih skokov.

• Roberta Kostadinovska: Primerjalna analiza spolno občutljive rabe jezika v zaposlitvenih oglasih v Nemčiji, Avstriji in Švici

V okviru študija pedagoške nemščine študenti in študentke ustvarjajo številna interaktivna učna gradiva, videoposnetke razlag, kamišibaj predstave in delovne liste, ki jih objavljamo na spletni strani Katedre za didaktiko nemščine. V zadnjih dveh letih smo v sodelovanju z Goethe Institutom ustvarili učne liste za osnovnošolce in srednješolce, ki se nemščine učijo s pomočjo učnih videoposnetkov.

V okviru projekta JEŠT smo raziskovali možnosti vpeljave večjezičnih pristopov v pouk nemščine. Najizvirnejši prispevki naših študentov bodo objavljeni v Priročniku dobrih praks, ki bo izšel na Pedagoški fakulteti UL.

Uporaba učnih strategij pri samoregulativnem učenju tujih jezikov (vodja izr. prof. dr. Andreja Retelj)
Projekt je raziskoval samoregulacijsko učenje tujih jezikov in uporabo učnih strategij pri osnovnošolcih, srednješolcih ter študentih. 
Projekt je potekal v treh fazah:
Prva faza (jan.–mar. 2023): Aktivno učenje o samoregulaciji, izbira ciljne publike, priprava literature in instrumentov, vzpostavitev spletne učilnice ter predstavitev znanstvenih plakatov.
Druga faza (apr.–jun. 2023): Raziskovanje in razvoj merskih instrumentov, priprava gradiv ter video in avdiopredstavitev učnih strategij.
Tretja faza (jul.–sep. 2023): Izvedba raziskav, analiza podatkov, priprava strokovnih člankov in objava recenzirane monografije.
Projekt je prinesel tudi aplikativno vrednost: spletno stran z gradivi za učenje tujih jezikov (https://ucnestrategije.splet.arnes.si/) in monografijo na spletni strani Založbe Filozofske fakultete. Sodelovali so bodoči učitelji, ki so pridobili raziskovalne in praktične kompetence, kar bo dolgoročno vplivalo na bolj kakovostno poučevanje.

Izdelava Mikro-Mooca pri predmetu Pedagoška praksa (čas izvajanja 2023-2024; vodja izr. prof. dr. Andreja Retelj, sodelavec asist. Jan Černetič)
Glavni povod za pripravo in uporabo mikro MOOC-ov je bil omogočiti študentom, ki se udeležujejo semestra v tujini, da uspešno opravljajo predmet in samostojno študirajo s pomočjo ciljno usmerjenih i- in e-gradiv. Mikro MOOC smo pripravili s pomočjo spletne učilnice Moodle. Za vsako vsebino iz učnega načrta smo ustvarili razdelek. Večina besedil in nalog je v nemščini, saj je tako zasnovan tudi predmet, ki ga študenti obiskujejo v živo. V sedmih razdelkih študenti postopoma spoznavajo vsebine iz učnega načrta s pomočjo izbranih videoposnetkov, literature, prezentacij in jih vadijo ter utrjujejo s pomočjo interaktivnih nalog. Vaje, ki zahtevajo refleksijo in izmenjavo mnenj, so zasnovane tako, da omogočajo študentom povratno informacijo od učitelja ali drugih sodelujočih. Pri interaktivnih vajah pa študenti dobijo avtomatično povratno informacijo. V letošnjem študijskem letu ni bilo nobenega študenta na izmenjavi, zato smo ustreznost nalog in vsebin preverjali s študenti, ki so bili redno vpisani pri predmetu, in so bili pripravljeni dodatno in v prostem času vrednotiti naloge. Študenti so naloge ovrednotili kot zelo kakovostne, ustrezne in zanimive. Predvsem pa so pohvalili možnost opravljanja predmeta v hibridni obliki. Celotni mikro MOOC je bil v času projekta prosto dostopen na naslovu: https://e-ucenje.ff.unilj.si/course/view.php?id=11158. Ko bo predmet v uporabi, pa bo zaprt z geslom, ki ga udeleženci dobijo pri izvajalki. 

Načrtovanje sodobnega pouka nemščine (čas izvajanja 2023-2024; vodja izr. prof. dr. Andreja Retelj, sodelavka prof. dr. Irena Samide)
V okviru projekta Načrtovanje sodobnega pouka nemščine smo uresničili več zastavljenih ciljev. Najprej smo raziskali sodobne trende pri načrtovanju pouka nemščine, pri čemer so študenti s pomočjo vodij projekta zbirali in analizirali strokovno literaturo. Na podlagi teh analiz smo izluščili ključna kompetenčna področja ter izdelali opisnike, ki bodo študentom v pomoč pri njihovem profesionalnem razvoju. Poleg tega smo ugotavljali glavne izzive bodočih učiteljev pri načrtovanju pouka. Izkazalo se je, da je največji izziv povezovanje teorije in prakse. Za lažje premagovanje te težave smo oblikovali Priročnik – pedagoški portfolijo, ki študentom pomaga pri spremljanju in vrednotenju teorije med njihovim izobraževanjem. Pomemben del projekta je bil tudi osredotočen na način načrtovanja pouka učiteljev in izzive, s katerimi se pri tem srečujejo. V sodelovanju z učiteljicami smo s pomočjo fokusnih intervjujev ugotavljali metode, ki jih uporabljajo pri poučevanju v heterogenih skupinah, ter njihov pristop k razvoju tujejezikovne zmožnosti pri učencih različnih starostnih skupin. Za bolj poglobljeno analizo smo z učiteljicami posneli učne ure, ki so vključevale priprave, komentarje in učna gradiva. Posnetke smo analizirali s pomočjo opazovalnih obrazcev in pridobili dragocene vpoglede v trenutno stanje pouka.
Študenti so v parih načrtovali učne ure in gradiva na izbrane teme ter izdelali štiri učne sklope, ki jih je bilo mogoče preizkusiti v praksi. Učiteljice so načrtovane ure izvedle, posnele in prispevale povratne informacije za nadaljnjo izboljšavo gradiv.
Rezultati projekta vključujejo spletno učilnico s strokovnimi članki, priročnik za bodoče učitelje tujega jezika, banko gradiv in priprav za osnovno in srednjo šolo ter posnetke sodobnega pouka nemščine, ki bodo služili kot učni pripomoček pri pedagoški praksi. Projekt je tako pomembno prispeval k sodobnemu pristopu pri načrtovanju in izvajanju pouka nemščine.

Študentje magistrskega študija so vključeni v projekt z naslovom „Na prelomu stoletij: Dunajska moderna v evropskem kontekstu“, kjer partnersko sodelujejo z Mestno knjižnico Ljubljana in Avstrijskim kulturnim forumom.
Projekt zajema celovit prikaz dunajske moderne, t. j. obdobja od 1890 do 1910, ki predstavlja zadnji umetniški in intelektualni vrhunec Habsburške monarhije. Študentje so razdeljeni v štiri projektne skupine: znanost (Ludwig Wittgenstein, Sigmund Freud, Lou Andreas Salomé, Otto Weininger), književnost (Hofmannsthal, Schnitzler, Altenberg, Cankar, pa tudi Josephine Mutzenbacher), umetnost in arhitektura (Otto Wagner, Alfred Loos, Gustav Klimt, Egon Schiele, Oskar Kokoschka) ter družbeno in družabno življenje (dunajski literarni saloni, Emilie Flöge ipd.).
Projekt je sestavljen iz treh glavnih delov:
1.) RAZSTAVA v Mestni knjižnici Ljubljana: V okviru Tedna avstrijske kulture, ki bo potekal med 4. in 8. aprilom 2022, bodo študentje pod vodstvom mentorice pripravili poljudno razstavo. 
2.) PRIPRAVA in ORGANIZACIJA strokovne ekskurzije na Dunaj: Študentje v celoti pripravijo strokovno ekskurzijo na Dunaj, pri čemer bodo urili tako svoje poslovno-komunikacijske kompetence (korespondenca z nastanitvijo, muzeji, informacijskim središčem, muzejem literature, gledališči) kot organizacijske spretnosti (izdelava več itinerarijev – za obvezni in fakultativni program; izdelava priložnostnih vodnikov, priprava umetnostno-zgodovinskega in literarnega pohoda, strokovno vodenje po posameznih delih Dunaja) kot medijske kompetence (snemanje videa, izdelava fotografij ipd.).
3.) IZDELAVA STROKOVNE PUBLIKACIJE s strokovnimi članki na izbrane teme, javna predstavitev rezultatov in videa 25. maja na FF v okviru »Dnevov germanistike«. 
Ciljev projekta je več: v prvi fazi spoznavanje razcveta avstrijske kulture ob prelomu stoletja 1900 z različnimi poudarki; prepletenost in celovitost kulturnih pojavov v omejenem prostoru in času ter učinkovanje Dunajske moderne v širšem prostoru in času; ob tem študentje celovito spoznavajo transmedialno pojavnost in prepoznajo razloge za daljnosežno mitizacijo tega obdobja. Študentke in študenti se usposobijo za sinhroni in diahroni pogled na dunajsko in evropsko moderno na različnih umetniških in znanstvenih področjih, dobijo uvid v bogato kulturno pojavnost in se naučijo razkrivanja estetskih postopkov, medialnega transferja, mehanizmov mitizacije ipd. V drugi fazi se naučijo, kako svoja spoznanja prenesti v prakso, jih učinkovito povezati s sodobnim časom, pri poslušalcih / gledalcih / bralcih oživiti duh časa in vzbuditi zavest o pomenu tega obdobja.
Pridobljene kompetence: študentje poglobljeno razumejo avstrijsko in evropsko kulturo, ki še danes gradi na stvaritvah tistega obdobja, razumejo delovanje zavesti in nezavednega, so senzibilizirani za estetske postopke ter nove bivanjske in socialne oblike. Študentje kritično analizirajo, odkrivajo ideološkost in progresivni potencial različnih kulturnih pojavnosti v okviru zamejenega prostora in časa, poznajo umetnost in kulturne pojave ob prelomu (pred)prejšnjega stoletja in njihov pomen za nadaljnji razvoj kulturnih in estetskih paradigem. Poglobljeno razumejo povezanost posameznih družbenoestetskih pojavov, estetskih postopkov, medialnega transferja in jih znajo učinkovito predstaviti javnostim. Znajo komunicirati z javnostmi in jih ustrezno nagovarjati, znajo organizirati, voditi, se dogovarjati, moderirati in reševati praktične izzive. Sposobni so se učinkovito sporazumevati v nemščini in slovenščini, razumejo vpliv in vlogo medijev, spoznajo celoten postopek postavitve razstave, organizacije ekskurzije in urejanja strokovne publikacije. Poznajo pomen učinkovitega, ciljnega in vsebinsko ter estetsko raznolikega oglaševanja, pridobijo si poslovno-komunikacijske, medijske, novinarske, vodstvene in organizacijske kompetence, obenem pa se urijo delovanja v timu, ekipnem in projektnem delu, pridobijo si vrsto t. i. ključnih in mehkih kompetenc ter dobijo priložnost, da tako na unikaten način ozavestijo in osmislijo svoj dosedanji študij.

V maju leta 2022 in leta 2024 so na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani potekali mednarodni raziskovalni seminarji, ki jih je vodil izr. prof. dr. Johann Georg Lughofer. V letu 2024 je v projektu sodelovalo skupaj osem univerz iz petih držav, poleg Ljubljane še FU Berlin (Nemčija), Celovec, Gradec, Innsbruck, Salzburg (Avstrija), Malta (Malta) in Zagreb (Hrvaška). V Slovenijo je prispelo 24 študentov, štirje profesorji in po en uslužbenec z vseh sodelujočih univerz, ki so se po desetih tednih intenzivnega sodelovanja po spletu pridružili 15 študentom iz Ljubljane. V Ljubljani so svoje raziskovalne dosežke predstavili na seminarskih delavnicah in obenem spoznavali Slovenijo. Mednarodno srečanje je bilo povod za spletanje novih prijateljstev na osebni in strokovni ravni. Seminar predstavlja začetek raziskovalnega projekta, v okviru katerega se bomo posvetili tematiki o skupnih mestih spomina in povezali sosednji državi Slovenijo in Avstrijo.

V okviru predmetov „Pragmatična frazeologija“ in „Frazeologija v različnih besedilnih vrstah besedilih“ na magistrskem študiju germanistike študentke in študenti 1. in 2. letnika svoje projektne naloge predstavijo v obliki strokovnih člankov. Pod vodstvom nosilke predmeta, doc. dr. Urške Valenčič Arh, smo v letih 2018, 2022 in 2025 izdali tri Zbornike študentskih strokovnih besedil Skozi oči frazeologije / Durch die Augen der Phraseologie, ki so izšli pri Znanstveni založbi Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.

Prispevki v vseh treh večavtorskih monografijah predstavljajo prve objave samostojnega raziskovalnega dela. Avtorice in avtorji se lotevajo frazeologije z različnh zornih kotov, bodisi besedilnotvornega, prenovitveno-kreativnega, kontrastivnega ali prevodoslovnega vidika. Raziskovanje frazeologije je perspektivno in priljubljeno med mladimi jezikoslovci, ki svoje raziskave pripravljajo z veliko vnemo in raziskovalnim navdušenjem.

Za spodbudo, podporo in prijaznost pri uresničitvi projekta se zahvaljujemo Znanstveni založbi Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.

S projektom Germanistika v času in prostoru smo spodbudili inovativne pristope pri diseminaciji našega znanstvenoraziskovalnega dela in v javnosti prikazali različne možnosti njegove implementacije na pedagoškem področju. Z namenom, da v širši družbi promoviramo naše znanstvene dosežke ter obenem pri mladih poglobimo senzibilizacijo za kompleksnost, večplastnost in večdimenzionalnost jezikovnega študija, smo 21. novembra 2024 v okviru Projekta germanistika v času in prostoru izvedli Dan kreativnih delavnic. Prek različnih, tudi inovativnih avdiovizualnih in gledaliških formatov, smo predstavili našo literarno, jezikoslovno in didaktično dejavnost.

Idejno zasnovo je vodil dr. Darko Čuden, sodelovali sta študentki Ajda Žura in Eva Hočevar. Pod vodstvom dr. Mateje Gaber, dr. Larsa Felgnerja in Bernharda Winklerja smo organizirali in izvedli tri dogodke: ustvarjanje gledališke igre, iskanje zakladov po sledeh nemške kulture in zgodovine ter pisanje haikujev. Na vseh treh delavnicah je skupaj sodelovalo okoli 35 študentov. Za reklamiranje delavnic so študentke Zarja Nemec, Eva Hočevar in Ajda Žura ustvarile izjemne plakate, ki smo jih občudovali po vsej fakulteti. Po uspešno končanih delavnicah sta oddelčna promotorja, dr. Lars Felgner in Zarja Nemec, poskrbela za objave izvedenih dogodkov na družbenih medijih ter razstavo plakatov s haikuji.