Izobraževanje starejših na univerzah v Sloveniji: geografski raziskovalni krožek

Starejši prebivalci potujejo – na svoj način (foto: Irma Potočnik Slavič)

Dejstvo, da Slovenija spada med države, ki se najhitreje starajo, v zadnjih letih močno zaznamuje številne razprave in snovanje politik. Na to se je odzvala tudi Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, ki je bila v letu 2021 pobudnica vzpostavitve t. im. Modre fakultete: z vključevanjem starejših študentov in študentk Modra fakulteta Univerze v Ljubljani razvija programe, ki so namenjeni vsem starejšim od 55 let. Modra fakulteta sledi t. im. dublinskim načelom (starosti prijazna univerza) in priporočilom Svetovne zdravstvene organizacije o starosti prijaznim skupnostim (več na povezavi).

Slovenski geografi imamo pri naslavljanju izobraževanja starejših bogate izkušnje, na katere smo lahko zelo ponosni, in sicer predvsem v sklopu Univerze za tretje življenjsko obdobje (dr. Jurij Kunaver, dr. Boštjan Kerbler, dr. Drago Kladnik, dr. Metka Špes, dr. Karel Natek in še številni drugi predavatelji), pri oblikovanju kluba alumnov (dr. Anton Gosar) in središč za upokojene visokošolske učitelje (dr. Lučka Lorber), predvsem pa tudi kot aktivni državljani v številnih društvih po celotni Sloveniji. Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in Društvo učiteljev geografije Slovenije že vrsto let spodbujata ali sodelujeta v več pobudah za skupno oblikovanje dostopnih e-vsebin (Uporabna geoinformatika) – tako za učitelje geografije kot širše zainteresirane javnosti.

V danih razmerah je potrebno domisliti, kakšna naj bo vloga angažirane univerze v dolgoživi družbi. Tako je na Filozofski fakulteti 8. 11. 2024 potekala zanimiva in odlično obiskana konferenca o inovativnih strategijah izobraževanja starejših na univerzah v Sloveniji (zbornik povzetkov je dostopen tu). Uvodnim predavanjem je sledilo več kot 20 predstavitev v treh skupinah. Raziskovalci in praktiki so posredovali svoje izkušnje pri sooblikovanju različnih tematik, metod in modelov izobraževanja starejših: s področja poučevanja jezikov, filmskega in finančnega opismenjevanja, e-učenja in zdravja, raziskovalnega učenja, ki poteka v različnih okoljih (v muzejih, v lokalni skupnosti, na fakultetah) in različnih obdobjih staranja (starejši odrasli, pozna odraslost, prehod v upokojitev, demenca, dolgoživost, medgeneracijsko povezovanje). Na okrogli mizi so razpravljali o tem, kako naj univerze sodelujejo pri razvoju študijskih in drugih izobraževalnih programov, da bi soustvarjale dolgoživo družbo in kritično prispevale k osvetljevanju stranpoti.

Na konferenci smo aktivno sodelovali tudi geografi: dr. Lučka Lorber kot uvodna predavateljica (Starosti prijazna univerza v Sloveniji), Haris Ljubijankić (Primerjava izobraževanja starejših odraslih na univerzah med Slovenijo ter Avstrijo, Nemčijo in Švico) ter dr. Anton Gosar in dr. Irma Potočnik Slavič (Razmišljam, raziskujem in potujem – po svoje!), ki sta predstavila tovrstne izkušnje našega oddelka.

Sodelavci Oddelka za geografijo smo se že v letu 2021 odločili, da želimo sprožiti raziskovalno-aplikativni proces, ki bo vključeval in povezoval deležnike in akterje pri sooblikovanju in testiranju e-turističnega vodnika, zasnovanega v skladu s potrebami, pričakovanji in omejitvami generacije 65+.

Popotovanje v smislu raziskovalnega krožka smo pričeli v zimskem semestru 2022/2023. Pri njem je sodelovalo več slušateljev, sodelavcev (učiteljev, asistentov, bibliotekarjev, kartografov, mladih raziskovalcev) in študentov našega oddelka. Že na prvem srečanju s slušatelji Modre fakultete se je pokazalo, da imamo aktivne slušatelje, ki so prevzeli pobudo … in nas tudi malce presenetili z izbiro pokrajine, za katero bi pripravili turistični vodič – imeli so več idej, a so se na koncu odločili za pokrajino, ki so jo najslabše poznali – Pohorje. V nekaterih segmentih smo se povezali z razvojnimi agencijami na terenu (Razvojna agencija Kozjansko), s tamkajšnjimi snovalci in izvajalci turističnih programov, z lokalnimi turističnimi ponudniki. Potrebno je poudariti, da so bili med našimi slušatelji tudi ljudje, ki so v toku svojega aktivnega poklicnega življenja oblikovali razvojne politike – predvsem pa so bili izjemno vedoželjni, zbirali so informacije, brali literaturo, nas spodbujali k vključevanju novih vsebin. Aktivno so bili vključeni tudi naši študentje (ki so se ob naši informaciji in povabilu sami javili – kot predstavniki Društva mladih geografov Slovenije): sodelovali so v razpravah, podali razmišljanja, kako potujejo in potovanja načrtujejo mladi, zbirali in urejali gradivo. Med sodelujočimi je stalno potekala ažurna razprava, saj je bil to naš prvi tovrstni eksperiment. Skupaj smo se odločili, da bo za naše potrebe pri pripravi e-turističnega vodnika najbolj primerno in dostopno orodje StoryMaps – celoten proces pa smo predstavili tudi v nekajminutnem videu. Rednemu in kritičnemu spremljanju našega dela smo v zaključku dodali tudi evalvacijo med udeleženci: bili so izjemno zadovoljni z angažiranim pristopom vseh sodelujočih, pa tudi z dejstvom, da so sami aktivno sooblikovali celoten proces. Navdušeni so bili nad aplikacijo, delili so jo s svojimi kolegi.

Ugotovitve pilotne izvedbe bi lahko strnila v štirih točkah:

med slušatelji je bil velik interes za vsebino; a v naslednjem letu je bilo premalo prijav, da bi naš raziskovalni krožek (tj. turistični vodič za starejše) izvedli v drugi slovenski pokrajini;
zavedamo se, da smo imeli pri pilotni izvedbi veliko srečo, da smo imeli zagnane, prizadevne in ambiciozne slušatelje; imamo občutek, da imajo mogoče slušatelji (govorimo iz naših izkušenj) raje formate, ki so manj intenzivni glede njihovega vključevanja;
pohvalila bi izjemen entuziazem med sodelavci – ki že snujejo nove vsebine;
in tako smo – če bo interes tudi med slušatelji – pripravljeni na nove izvedbe in nove e-turistične vodnike po slovenskih pokrajinah za generacije 55+.