Alumni Oddelka za germanistiko z nederlandistiko in skandinavistiko

Študij germanistike mi je spremenil življenje. Imam čudovite spomine na čas študija, ki sem ga izkoristila v največji možni meri. Od dodatnih tečajev na fakulteti, poletne šole na Nizozemskem, do študijske izmenjave v Berlinu. Po diplomi sem se odločila še za študij konferenčnega tolmačenja na prevajalskem oddelku Filozofske fakultete, kar je bila odlična razširitev mojih znanj.

Trenutno delam kot samostojna tolmačka za Mestno občino Ljubljana in za Vlado Republike Slovenije, sem prevajalka pri različnih EU projektih, zelo rada pa še vedno poučujem tako nemščino kot angleščino. Vedno več časa moram nameniti vodenju svojega podjetja, ki se ukvarja z zgoraj opisanimi dejavnostmi, zato sem se v teh letih ogromno naučila tudi o vodenju, stiki s strankami in organizaciji dela.

Čeprav se morda sliši, da je germanistika ozko področje, lahko rečem, da je ravno nasprotno. Jeziki, pedagoška znanja in literarna širina oblikujejo veščine, ki odpirajo prenekatera vrata in so odlična osnova za katerikoli poklic. Po več kot desetletju izkušenj še vedno naletim na nove izzive in priložnosti.

Študij germanistike me je popeljal v svet. Natančneje v Bremen. Nemčija, kakopak. Kot Erasmus študent sem odšel na izmenjavo in že po nekaj tednih vedel, da bo Nemčija moj drugi dom. Po enoletni izmenjavi sem se vrnil v Slovenijo, kjer sem zaključil vse izpite. Natanko 365 dni kasneje sem se kot štipendist DAAD-ja vrnil v Bremen, kjer sem spisal diplomsko delo na temo Thomasa Bernharda. Nemška književnost je bila moj glavni motivator, zakaj sem se odločil za študij germanistike. Kmalu zatem sem v Bremnu vpisal še študij filozofije in pedagogike.

Sedaj sem zaposlen na Univerzi v Bremnu, natančneje v mednarodni pisarni, kjer vodim projekte, namenjene mednarodnim študentom. Biti zaposlen v nemški državni upravi je svojevrstna izkušnja. Kafka je to še kako dobro vedel, saj se v primežu z birokracijo pogosto spomnim njegovih tragičnih figur. A nikar se ne ustrašite, delo je vse prej kot nevarno, tudi v birokraciji delajo prijetni ljudje.

Prav tako pa kot učitelj nemščine poučujem v zasebni jezikovni šoli. Poučevanje razumem kot osebnostno zapolnitev. In to učenci, ki so, mimogrede, približno istih let, tudi čutijo.

Naj vam kot zanimivost prišepnem, da sem obe službi dobil z diplomo iz germanistike. In nadalje – delo in študij v Nemčiji sta mi omogočila, da spoznavam ljudi in prijatelje iz vseh kontinentov. V šali si včasih rečem, da je svet prišel do mene in ne obratno. Zaključil bi rad z osebnim citatom in apelom na bodoče germaniste : »Neguj bližino tujine, Walter. Kajti tujina, šele tujina, Walter, ti bo razprla tvojo votlino dojemanja sveta, tujost v lastni eksistenci.« (M. M., iz še nedokončanega romana)

Po pravici povedano se mi zdi čudno, kadar me kdo spomni, da sem po izobrazbi germanistka. Jezik se mi nikoli ni zdel cilj, temveč le sredstvo in mogoče zaradi tega svoj študij nemščine v Ljubljani ves čas nekako potiskam v ozadje kot nekaj, kar je bilo pač treba opraviti, ampak … Toda pri tem sem strašno nepravična, saj mi je ravno nemščina spremenila življenje. A ne le zato, ker sem na poletnem tečaju v Weimarju sredi študija spoznala svojega moža, s katerim že petindvajset let živim v Barceloni. Tam sem se potem naučila še dveh jezikov, katalonščine in španščine, doktorirala iz literarne teorije, začela prevajati in pisati in sčasoma se je tega res nabralo kar nekaj. A nemščina mi je ostala kot neka trdna podlaga, ozadje, dokaz, da si je znanje dejansko mogoče pridobiti z voljo, z marljivostjo, z malo sreče in z veliko navdušenja, ki ga je treba vložiti v vsak projekt. Če dobro pomislim v četrt stoletja, odkar živim na drugem koncu Sredozemlja, nisem bila v nemško govorečih deželah dlje kot mesec dni, če seštejem vse zasebne in profesionalne obiske. Nemščina nikoli ni postala zame živ jezik, a mi je vseeno čudovito služila za veliko izjemnih izkušenj. Tisto, česar sem se v Ljubljani naučila vglavnem iz knjig, je bilo dovolj, da sem leta 2007, ko je bila Katalonija kot prva dežela brez lastne države povabljena kot častni gost na Frankfurtski knjižni sejem, uredila obsežno monografijo o katalonsko-nemških odnosih Grenzen sind Strassen, v kateri je sodelovalo več kot sto strokovnjakov, prevajalcev in literarnih avtorjev iz obeh dežel. Je torej jezik, ki mi je služil kot motor za potovanje v daljne kraje, tja, kamor ne more vsak. Še vedno se iz čisto vsakega potovanja čez katero od nemških/avstrijskih/švicarskih letališč vrnem z vsaj eno knjigo v žepu. In ko se takole letalo dviga v oblake in se zatopim v besedilo, si mislim: No, tega sem se pa res naučila … In tega zaupanja vase, te želje po znanju se ne da improvizirati, to je zasluga tistih, ki so nas spremljali pri prvih korakih.

Po končani fakulteti sem se zaposlila v Yureni, šoli tujih jezikov iz Novega mesta, kjer delam že deset let. Moje delo je zelo razgibano; poučujem nemščino in delam v pisarni, kjer sem pridobila veliko izkušenj pri delu s strankami, z organizacijo tečajev ter vodenjem podjetja. Letno v tečaje različnih jezikov vpišemo približno 800 tečajnikov vseh starostnih skupin. Poleg tega tudi prevajamo in organiziramo tečaje v tujini, predvsem v Angliji in Avstriji. Letos poteka že 25. leto našega obstoja na trgu. Poleg rednega dela ocenjujem izpite na Goethe-Institutu, kjer se redno udeležujem različnih strokovnih izobraževanj.

S študijem germanistike sem pridobila kakovostno teoretično podlago, s katero lahko svoje delo opravljam strokovno z vidika samega znanja nemščine, poučevanja, razlage različnih slovničnih struktur, fonetike, prevajanja in strokovnega svetovanja.

Svoje prve delovne izkušnje sem si kot germanistka začela pridobivati v svojih rodnih krajih na Kozjanskem, kjer sem pomagala pri vodenju skupin nemških turistov, prevajala … V tretjem letniku študija sem se odločila za Erasmus izmenjavo v Berlinu, kjer so me pritegnile predvsem alternativne metode poučevanja. Po vrnitvi v Slovenijo je bil čas, da začnem razmišljati o bolj ali manj rednem delu. Preizkušala sem se kot prevajalka, kot administratorka za korespondenco v avstrijski firmi in kot predavateljica na jezikovnih tečajih. Začutila sem, da me delo predavateljice najbolj polni z energijo.

Visoko noseča sem opravila še zadnji izpit iz literarne didaktike, spisala do konca svojo diplomo, mesec pred zagovorom diplome pa se opogumila in odprla svoj s.p. V poplavi jezikovnih šol in inštruktorjev sem iskala svoje mesto in ga našla v specializaciji na nemščino. Vsi so rekli, da to ne gre, ker imajo vse druge šole v ponudbi več jezikov. Meni se je zdelo, da lahko le na ta način stojim za svojim delom, razvijam svoje metode in ponudim strankam najkakovostnejše storitve. Že takoj na začetku sem morala poiskati nekoga, ki bo moje tečaje uspešno prevzel in poskrbel, da bodo tečaji trajali tudi, ko se bom sama vrnila spet nazaj na delo. Najprej sem se spomnila svojih sošolk in časa študija germanistike. In tako je še danes. Danes jezikovna šola Micero ni več samo Jasmina Miklič s.p., ampak zavod s stalnim timom predavateljic, germanistk Filozofske fakultete, s katerimi skupaj razvijamo nove metode poučevanja in utrjujemo svoj položaj na trgu. Študij germanistike mi ni dal samo znanja, ampak predvsem bazen dobro podkovanih ljudi, s katerimi lahko danes skupaj kujemo poslovno pot.

Moja germanistika … sta Helena Stupan in Neva Šlibar. Prva, ki je znala 2 uri govoriti o Musilovem Možu brez posebnosti z gledišča evropske duhovne zgodovine; ki je napisala kratko Zgodovino nemške književnosti, v kateri me je z živim, plastičnim jezikom kleno poantiranih karakterizacij z isto mero pritegnila k nemški literaturi, kakor bi me s sterilnimi diskurzivnimi teoremi sicer lahko odbila. Druga, ki me je naučila nadgraditi duhovni hedonizem kot temelj za dojemanje literature in tradicionalno germanistiko s sodobnejšimi uvidi. Prva je bila mejni kamen na poti do »mojega« Goetheja v praksi, druga v teoriji. Hvala obema. Še ščepec Goetheja.

Goethe/Mignon III

Sem magistrica profesorica nemščine in živim v Berlinu. Trenutno sem zaposlena kot vodja poslanske pisarne, poslanca Franka Schwaba v nemškem Bundestagu. Na Filozofski fakulteti sem videla plakat, kjer je pisalo: Želite delati v nemškem parlamentu? Sama sebi sem odgovorila na to vprašanje z da, zakaj pa ne? Nato sem se prijavila za štipendijo IPS (Internationales Parlaments Stipendium), ki jo vsako leto razpiše nemški Bundestag v sodelovanju z berlinskimi univerzami. Ta štipendija omogoča petmesečno opravljanje prakse pri poslancu ali poslanki nemškega parlamenta in spoznavanje nemškega kot tudi internacionalnega političnega sveta. Po štipendiji sem se za določen čas zaposlila v pisarni, kjer sem opravljala prakso. Po izteku pogodbe pa se veselim novih priložnosti.

Študij na Oddelku za germanistiko z nederlandistiko in skandinavistiko je bil vselej zanimiv, raznolik in poln izzivov. Študij mi je dal širino in zbudil v meni zanimanje za literaturo, kulturo in prevajanje. Z zaključkom študija so odprte poti na več področij; v šolstvu, v kulturi, v gospodarstvu, in kot v mojem primeru tudi v družbeno političnem okolju.

Na začetku študijske poti si nisem predstavljala, da bom po magisteriju pristala na delu v nemškem parlamentu, toda zgodilo se je!

V času študija nemškega jezika in literature na Filozofski fakulteti v Ljubljani sem poučevala nemščino kot tuji jezik na izobraževalnem društvu Šolt. Tu smo bili tako slušatelji kot tudi predavatelji pretežno študentje, ki smo lahko na fakulteti pridobljeno znanje takoj preizkusili v praksi. Ko sedaj razmišljam za nazaj, je očitno, da se je takrat začrtala moja kariera, ki je bila z nekaj kratkimi „abstecherji“ vedno povezana z nemščino kot tujim jezikom.

V času absolventkega staža sem dobila ponudbo Ekonomske šole Novo mesto za poučevanje nemščine, kjer sem se kasneje tudi zaposlila. Za Ekonomsko šolo v Novem mestu je prišla Gimnazija Bežigrad in Srednja šola za oblikovanje in fotografijo. Po šestletnem učiteljevanju, sem se odločila za spremembo, saj sem čutila, da lahko s znanjem jezika in didaktike, pridobljenim na Filozofski fakulteti v Ljubljani, počnem še marsikaj drugega. In prav sem imela. Moja prva neučiteljska služba je bilo mesto asistentke direktorice Avstrijskega inštituta, ki je trajala 4 leta. Zatem sem se zaposlila kot svetovalka za nemško in angleško literaturo pri Mladinski knjigi Založbi. Zadnjih osem let pa sem zaposlena na Goethe-Institutu Ljubljana kot koordinatorica jezikovnih programov in pokrivam področje „Bildungskooperation Deutsch“, ki predstavlja stično točko med jezikom in kulturo.

Študij nemškega jezika in literature na Germanistiki mi je dal širino, ki mi je kot učiteljici nemščine pomagala gasiti vedoželjnost mladih ljudi, kot koordinatorici projektov pa mi je v veliko pomoč pri zasnovanju projektov na področju nemščine kot tujega jezika, namenjenim slovenskim učiteljem in učencem.

Pedagoška izobrazba, pridobljena v času do- in podiplomskega študija pa je pripomogla k temu, da bolje razumem poti podajanja in usvajanja nemščine kot tujega jezika, kar pripomore k večji učinkovitosti mojega dela.

Študij germanistike mi je tešil nenasitno željo in strast po književnosti ter zahvaljujoč profesoricam in profesorjem odpiral brezmejni svet literature in življenja. Germanistiko sem študirala v času »zlate dobe« jezikovnih šol, kjer sem si pridobivala praktična znanja in spretnosti pri poučevanju nemščine. Tako sem že med študijem germanistike in geografije poučevala - sprva na Delavski univerzi, kasneje na novo nastalih jezikovnih šolah - odrasle, študente, mladostnike in otroke. Učila sem se različnih učnih metod in pristopov, ki so mi kasneje pri redni zaposlitvi na gimnaziji in Zavodu za šolstvo še kako koristili.

Študij germanistike mi je dal poleg znanja književnosti nemškega govornega prostora tudi znanje iz prevajanja. Tako sem si tudi verjetno lažje pridobila naziv sodne tolmačke za nemški jezik.

Od leta 1997 sem pedagoška svetovalka za pouk nemščine na Zavodu RS za šolstvo. Delo zahteva dobro poznavanje prakse poučevanja, sledenje sodobnim smernicam pri pouku tujih jezikov ter teoretsko podlago za študij jezika, književnosti ter didaktike pouka nemščine. To sem nadgradila z magistrskim študijem. Tako sem pod mentorstvom prof. dr. Neve Šlibar raziskala medkulturni pouk literature pri pouku nemščine na gimnazijah.

V preteklih nekaj letih se bolj ukvarjam z uvajanjem novosti v pouk nemščine na osnovnih šolah, kar sem obogatila z doktorskim študijem. Tako sem pod mentorstvom izr. prof. Alje Lipavic Oštir in prof. dr. Majde Pšunder raziskala vpliv angleščine pri pouku in učenju nemščine na osnovnih šolah.

Kaj mi je študij germanistike dal? Dobro teoretsko podlago v humanistični znanosti, pri mojem delu pa tudi možnost nadaljnjega študija in strokovnega sodelovanja pri posodabljanju učnih načrtov in nadaljnjem usposabljanju učiteljev nemščine.