Oddelek za germanistiko z nederlandistiko in skandinavistiko

Zgodovina Oddelka za germanistiko z nederlandistiko in skandinavistiko

Zgodovina oddelka

Začetki Oddelka za germanistiko z nederlandistiko in skandinavistiko segajo v leto 1920, ko je na Univerzi v Ljubljani pričel delovati germanski seminar. Njegov ustanovitelj in prvi predstojnik je bil dr. Jakob Kelemina, mednarodno priznani strokovnjak za nemško srednjeveško književnost, ki je položil trdne temelje za razvoj germanistike na Slovenskem. V sklopu Filozofske fakultete UL je germanski seminar kasneje prerasel v Oddelek za germanske jezike in književnosti.

Leta 1944 je vojna najhuje prizadela knjižnico germanskega seminarja, ki je bila v povojnem obdobju obnovljena zlasti s prizadevanjem profesorja Janeza Stanonika.

Po II. svetovni vojni je bil Oddelek za germanske jezike in književnosti med številčno najmočnejšimi oddelki na Filozofski fakulteti.

Živahen razvoj številnih študijskih programov s področja nemškega in angleškega jezika ter obeh književnosti je leta 1998 pripeljal do razdelitve Oddelka za germanske jezike in književnosti ter ustanovitve ločenih oddelkov Filozofske fakultete UL: Oddelka za germanistiko z nederlandistiko in skandinavistiko ter Oddelka za anglistiko in amerikanistiko.

Današnja sodobna in mednarodna primerljiva germanistika gradi na oddelčnih tradicijah, obenem pa se sodelavci pozorno posvečajo razvoju znanstveno-raziskovalnih tokov, novih pedagoško-didaktičnih pristopov, sledijo in sooblikujejo sodobne jezikoslovne, metodološko-didaktične in literarnovedne novosti, skrbijo za razvijanje medjezikovnih in medkulturnih stikov in nadgrajujejo komparativne in kontrastivne študije, s čimer zagotavljajo mednarodno primerljivost in kakovost pouka.

K bogatenju ponudbe in prepoznavnosti oddelka pripomorejo še trije pomembni dejavniki: vključenost lektoratov za nizozemščino in za švedščino, delovanje tujih lektorjev in gostujočih učiteljev ter skrb za nemščino v drugih disciplinah in študijskih programih.