Raziskovanje na Oddelku za germanistiko z nederlandistiko in skandinavistiko

VODJA: dr. Tanja Žigon
TRAJANJE: 01. 01. 2019-31. 12. 2024

Več informacij: SICRIS

Raziskovalno polje, ki ga pokriva pojem medkulturnosti, je izjemno široko, o čemer priča tudi heterogena sestava programske skupine. Raziskovalci delujemo na področjih anglistike, amerikanistike, germanistike, prevodoslovja, slavistike, slovenistike in primerjalne književnosti ter se ukvarjamo s preučevanjem literarne medkulturnosti v stiku s kulturami na nemškem in angleško/ameriškem in govornem področju ter v stiku z južno- in zahodnoslovanskimi literaturami.

Raziskave se usmerjajo na pet temeljnih področij:

1. literarnoteoretski diskurz (medkulturna hermenevtika, fenomenološke teorije, imagologija);
2. analiza literarnega polja (analiza kontekstov in literarnih konvencij, literarno-historični vidiki, recepcija, literature v neposrednih interkulturnih ter transkulturnih stikih, kanonizacija);
3. narativi tujega/drugega in lastnega ter estetika/poetika tujega;
4. prevajanje kot medkulturno posredovanje in prevajanje perifernih književnosti v slovenščino (posredni prevodi, vloga centralnih jezikov, kulturne specifike);
5. didaktika in razvijanje medkulturnih in bralnih kompetenc (raziskovanje književnosti kot polivalentnega fenomena, ki se dotika perečih družbenih vprašanj, uzaveščanje problematike, empirične analize recepcije tuje književnosti). V projekt so vključeni dr. Špela Virant, dr. Marija Javor Briški, dr. Johann G. Lughofer, dr. Irena Samide.

VODJA: prof. dr. Eva Gredel

TRAJANJE: 1. 9. 2016 – 1. 9. 2020

OPIS PROJEKTA

V mednarodni znanstveni mreži sodeluje izr. prof. Janja Polajnar Lenarčič.

Temeljni raziskovalni projekt

VODJA: dr. Marijan Dović (ZRC SAZU)
TRAJANJE: 01. 10. 2014-30. 9. 2017

Več: SICRIS

Projekt »Nacionalni pesniki in kulturni svetniki Evrope: komemorativni kulti, kanonizacija in kulturni spomin« posega na doslej slabo raziskano področje. S primerjalnim pristopom namerava ugotoviti, kakšni so bili vzorci komemorativnega slavljenja in kanonizacije nacionalnih pesnikov in drugih umetnikov v Evropi. Te vzorce, ki so se predvsem po letu 1840 v kontekstu kulturnega nacionalizma kot epidemični val širili po evropski celini, zajema s pomočjo razširjenega koncepta kanonizacije, ki poleg tekstovnih praks (kot so kritična izdaja, eksegeza, apropriacija, indoktrinacija ipd.) obsega tudi ritualne prakse, uporabo reliktov, oblikovanje mreže spomenikov, vlogo šolskih aparatov ipd. S tem lahko projekt te vzorce postavlja v kontekst vzpostavljanja novih zamišljenih skupnosti in njihovega (kolektivnega) kulturnega spomina. Na ta način skuša na novo ovrednotiti pomen kontinuiranega slavljenja reprezentativnih izbrancev pri formiranju evropskih narodov – zlasti t. i. manjših, pri katerih je bil poudarek na literaturi in jeziku izrazitejši. Na tej podlagi projekt namerava pokazati, da učinkovitost tega formiranja lažje razložimo, če ustrezno upoštevamo tiste elemente, ki nacionalna gibanja potiskajo v bližino religioznih praks. S pomočjo interdisciplinarnega in mednarodnega povezovanja literarne vede z drugimi disciplinami bo projekt trajno prispeval k poglabljanju razumevanja temeljnih struktur, ki še danes opredeljujejo medsebojne odnose in trenja sodobnih družb v Evropi. S preučevanjem nemških nacionalnih svetnikov, predvsem Goetheja in Friedricha Schillerja, se ukvarja dr. Irena Samide.

SODELUJOČA DRŽAVA: Nemčija

ŠIFRA BILATERALNEGA PROJEKTA: BI-DE/19-20-014

VODJA: izr. prof. dr. Janja Polajnar Lenarčič

TRAJANJE: 1. 1.2018 – 31. 12. 2021 (podaljšan)

SODELUJOČA DRŽAVA: Črna gor

ŠIFRA BILATERALNEGA PROJEKTA: BI-ME/18-20-023

VODJA: izr. prof. dr. Irena Samide

ČLANICE: doc. dr. Petra Kramberger, red. prof. dr. Špela Virant, izr. prof. dr. Tanja Žigon, dr. Tina Štrancar 

TRAJANJE: 1.8. 2018 - 31. 7. 2021. 

SODELUJOČA DRŽAVA: HR - Hrvaška; 

ŠIFRA BILATERALNEGA PROJEKTA: BI-HR/18-19-014

VODJA: Urška Valenčič Arh

TRAJANJE: 1. 1. 2018 do 31. 12. 2019

VODJA: dr. Johann Georg Lughofer

TRAJANJE: 1. 1. 2014-31. 12. 2015

VODJA: dr. Janja Polajnar Lenarčič

TRAJANJE: 1. 1. 2014-31. 12. 2015

izr. prof. dr. Marija Javor Briški, doc. dr. Irena Samide

Projekt je namenjen pripravi izobraževanja in usposabljanja učiteljev tujega jezika stroke (TJS). Izhodišče projekta je dejstvo, da za visokošolske učitelje TJS v evropskem okolju ni na voljo sistematičnega in sistemsko implementiranega usposabljanja. Pri projektu sodeluje osem partnerjev iz osmih držav (Francija, Slovenija, Italija, Velika Britanija, Španija, Poljska, Hrvaška in Nemčija), ki bodo na podlagi rezultatov analize potreb poučevanja TJS in učiteljev TJS  ter primerov dobre prakse opredelili cilje in zasnovali program usposabljanja učiteljev TJS, ki bo pilotno izveden v obliki poletne šole. Rezultati projekta bodo prispevali k oblikovanju novih programov za usposabljanje učiteljev na evropskih visokošolskih ustanovah. 

Iz Slovenije pri projektu sodeluje Univerza v Ljubljani. V projektni skupini so izr. prof. dr. Violeta Jurkovič (vodja skupine), lekt. dr. Mateja Dostal, doc. dr. Darja Mertelj in lekt. dr. Saša Podgoršek z Oddelka za germanistiko z nederlandistiko in skandinavistiko. 

Namen operacije je usposabljati študente, bodoče osnovnošolske in srednješolske učitelje, za didaktično uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT) v učnem procesu, s poudarkom na prepoznavanju možnosti, ki jih nudi uporaba IKT za doseganje višje bralne pismenosti učencev in dijakov za vsa področja izobraževanja osnovnošolskih in srednješolskih učiteljev, ki jih izvaja Univerza v Ljubljani. Poleg višje bralne pismenosti je vloga IKT prepoznana kot ključna pri omogočanju kreativnosti in inovacij v izobraževanju, usposabljanju ter nasploh pri učenju.

Sodeluje doc. dr. Andreja Retelj.

spletna stran projekta >

Glavni cilj projekta je izdelati model raznojezičnosti naklonjenega okolja, ki vključuje pod-cilje:

• razvoj raznojezične kompetence pri posameznikih, 
• uporaba učinkovitih učnih pristopov s podporo informacijsko-komunikacijske tehnologije in jezikovnih virov ter tehnologij in
• vzpostavitev trajnostnega modela za vzpostavljanje oziroma zagotavljanje aktivne raznojezičnosti vseh deležnikov po celotni vertikali izobraževanja.

doc. dr. Andreja Retelj, članica strateškega tima; začasna spletna stran projekta >

vodja dr. Marija Javor Briški

Od leta 2002 do danes sodeluje Oddelek za germanistiko z nederlandistiko in skandinavistiko pod okriljem Evropske unije pri snovanju mednarodno izvedene specializacije »Nemška literatura srednjega veka v evropskem kontekstu«. V središču tega specialističnega sklopa so nemški jezik in literatura srednjega veka, kulturni odnosi v evropskem srednjem veku, procesi transfera in izmenjave, podobnosti in razlike evropskih kultur, medkulturni aspekti jezikovnih in literarnih odnosov, posredovanje filoloških spretnosti v medievistiki, medialnost ter kombinacija medievistične germanistike s sorodnimi disciplinami. Partnerske univerze pri projektu so Univerza v Amsterdamu, Svobodna univerza v Berlinu, Univerza v Bremnu, Univerza v Greifswaldu, Univerza na Dunaju, Univerza v Galwayu, Univerza v Palermu, Univerza v Portu in Univerza v Santiagu de Compostela. V okviru projekta potekajo vsako leto dvotedenske poletne šole na eni od partnerskih univerz. Tako je od 17. februarja do 2. marca 2013 na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani potekal mednarodni intenzivni program pod naslovom »Emotionen in der Kultur und Literatur des Mittelalters und der Frühen Neuzeit“, na katerem je poleg gostujočih predavateljev in predavateljic sodelovalo več kot 60 študentov.

vodja projekta: Yvonne Delhey, Radboud Universiteit, Nizozemska (9. do 23. 3. 2014)

Intenzivni program z nekoliko skrivnostnim naslovom – Tracing European Space: Language, Culture and Identity – je potekal od 9. do 23. marca 2014 v Berlinu. 

Pet držav, osem univez, med njimi tudi Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani in Oddelek za germanistiko z nederlandistiko in skandinavistiko z desetimi študenti drugostopenjskega študija.

V ospredju so bili prostorska paradigma, medkulturnost in didaktika tujih jezikov – vse vpeto v enotedenske seminarje oziroma delavnice. Urbani prostori kot ključ do kulturološke dimenzije učenja, ulična umetnost, spominske table kot oblika umetnosti kolektivnega spominjanja, mesto kot muzej, spomeniki v tujezičnem učenju, mesto in mediji, mesta v mladinski književnosti in filmih – vse to so bile teme, ki smo jih obravnavali v skupinskih projektih, diskusijah in mestnih raziskovanjih in razmišljali, kako bi lahko na njihovi osnovi naredili ustvarjalne didaktične materiale.

Poletne šole so se udeležili: Žiga Mohar, Aida Tajnšek, Bojana Ovtar, Alja Potisek, Klemen Murn, Vida Lipušček, Vesna Jevnišek, Irena Samide ter (nista na sliki) Maja Ferkulj in Irena Smodiš

V sodelovanju z Goethe inštitutom, Avstrijskim kulturnim forumom in Veleposlaništvom Švice (s fundacijoPro Helvetia) organizira doc. dr. Johann Georg Lughofer tematske pogovore in branja z uveljavljenimi avtoricami in avtorji, znanstvenicami in znanstveniki. Ob vsakem tematskem dnevu izidejo brezplačne publikacije s prispevki sodelujočih avtorjev.

23. 10. 2010: Eksofonija: pisanje v drugih jezikih. Sodelovali so: Maja Haderlap, Julija Rabinowich in Yoko Tawada.

23. 03. 2011: Domovina – domovinska literatura. Sodelovali so: Aleksander Bassin, Arno Camenisch, Zehra Cirak, Vesna Kondrič Horvat in Vladimir Vertlib.

11. 01. 2012: Alpe. Sodelovali so: Wolfgang Hackl, Francesco Micieli, Mira Miladinović Zalaznik, Neva Šlibar, Thomas Willmann, Josef Winkler in Peter Zupan.

28. 10. 2013: Spomin na Jugoslavijo. Sodelovali so: Kristian Donko, Theodor Fiedler, Ivan Ivanji, Svjetlan Lacko Vidulić, Nicol Ljubić, Mira Miladinović Zalaznik, Dragica Rajčić, Neva Šlibar in Angelika Welebil.

27. 10. 2014: Droge. Sodelovali so: Milena Moser, Selim Özdogan, Peter Rosei in Martin Tauss.

23. 11. 2015: Melanholija. Sodelovali so Martin Mosebach, Melinda Nadj Abonji und Kathrin Röggla.

Od leta 2007 organizira doc. dr. Johann Georg Lughofer skupaj z Avstrijskim kulturnim forumom v Ljubljani obiske mladih avstrijskih avtorjev in avtoric. Ti imajo literarna branja in predavanja o poetiki ali pa se pomerijo v priljubljenih dvobojih slam poezije.

Med povabljenimi avtorji so med drugim bili: Stefan Abermann, René Bauer, Nadja Bucher, Peter Clar, Ann Cotten, Milena Michiko Flašar, Martin Fritz, Andrea Grill, Yasmin Hafedh, Michael Hammerschmid, Elias Hirschl, Anna Kim, Markus Köhle, Jürgen Lagger, Jimi Lend, Mieze Medusa, Alexander Peer, Teresa Präauer, Ana Ryue, Carolina Schutti, Michael Stavarič, Gerhild Steinbuch, Cornelia Travnicek, Otto Leopold Tremetzberger, Erwin Uhrmann in Anna Weidenholzer.

O literarnih prireditvah, ki se jih radi udeležujejo tudi naši študentje, velikokrat poročajo mediji, izšlo pa je tudi več prevodov in čitanka »Reise nach Ljubljana«.

V študijskem letu 2015/2016 smo začeli izvajati pilotni projekt Znanje za izkušnje. V okviru predmeta Pedagoška praksa 2 študenti 2. letnika MA načrtujejo in izvajajo učne dejavnosti za študente 1. letnika BA, ki nimajo predznanja nemščine. Z različnimi aktivnostmi jim pomagajo doseči raven znanja, potrebno za študij. Študentje 2. letnika si na ta način pridobivajo prve izkušnje pri neposrednem pedagoškem delu, študentje 1. letnika pa gradijo svoje jezikovno znanje in kompetence za uspešnejši študij.

Cilji projekta:

• Omogočiti študentom 2. letnika MA pedagoške smeri neposredne pedagoške izkušnje pri poučevanju.
• Omogočiti neposredne izkušnje pri povezovanju teorije in prakse.
• Usposobiti študente za uspešen vstop na trg dela.
• Dvigniti kakovost znanja nemščine pri študentih 1. letnika BA.
• Povečati prehodnost iz 1. v 2. letnik BA.

• Prof. dr. Stojan Bračič je skupaj s prof. dr. Albrechtom Greulejem z Univerze v Regensburgu in prof. dr. Ullo Fix z Univerze v Leipzigu sodeloval v raziskovalnem projektu »Textlinguistisches Repetitorium«.
• Ob stoletnici smrti Augusta Strindberga je lektorat za švedski jezik na Oddelku za germanistiko, Ljubljana, 18. in 19. maja 2012 organiziral mednarodni seminar za študente z naslovom »Dramatik Strindberg« (sodelovali so Evald Koren, Igor Koršič, Darja Dominkuš, Nada Grošelj, Darko Čuden in Igor Samobor). Izvedbo seminarja so omogočili in podprli Švedski inštitut, Veleposlaništvo Kraljevine Švedske na Dunaju in Filozofska fakulteta.
• V letih 2006–2011 je izr. prof. dr. Uršula Krevs Birk sodelovala pri mednarodnem znanstvenem projektu (»Kommunikationsparadigmen in Mittel- und Südosteuropa«) v koordinaciji Oddelka za germanistiko Univerze v Zagrebu.
• Izr. prof. dr. Špela Virant koordinira projekt »Narrative/literarische Medienangebote und Identitätskonstruktion in der Spätmoderne: ein interdisziplinärer Zugang« v sodelovanju z Avstrijskim inštitutom za vzhodno in jugovzhodno Evropo.
• 2011 je doc. dr. Johann Georg Lughofer sodeloval pri projektu »Handlungwillen, Handlungsbereitschaft und Widerstand in deutschsprachigen Literaturen von und über Frauen 1780–1918«, ki ga vodita Caroline Bland, University of Sheffield, und Ruth Whittle, University of Birmingham.
• Izr. prof. dr. Janja Polajnar Lenarčič je v okviru GIP (Germanistische Institutspartnerschaft: 2012-2021) sodelovala na projektu Sprachentwicklungen auf der Basis von Wortgeschichten und Entwicklungen fester Wortverbindungen. (s prof. dr. Beate Henn Memmesheimer, Univerza v Mannheimu).
• Izr. prof. dr. Janja Polajnar Lenarčič je med leti 2009 in 2015 sodelovala z dr. Kathrin Steyer (IDS, Mannheim) na projektu Gebrauch von Slogans im aktuellen Sprachgebrauch, v okviru katerega je bil izdelan leksikografski spletni modul Werbeslogans, ki je vključen v spletni slovar OWID na Institutu za nemški jezik.
• Izr. prof. dr. Janja Polajnar Lenarčič je med leti 2014 in 2017 sodelovala s prof. dr. Heidrun Kämper (IDS, Mannheim) na projektu Bolonjska reforma - diskurznolingvistični vidiki v nemškem in slovenskem časopisnem diskurzu.
• Od 2010 do 2015 je potekalo pet Mednarodnih dni lirike (2010 ob desetletnici Ernsta Jandla, 2011 ob 90-letnici Ericha Frieda, 2012 ob 90-letnici Ilse Aichinger, 2014 ob 100. letnici smrti Georga Trakla , 2015 ob 90-letnici Friederike Mayröcker (organizacija doc. dr. Johann Georg Lughofer s sodelavci).
• Oddelek za germanistiko z nederlandistiko in skandinavistiko je od 21. do 23. maja 2013 organiziral spremljevalni program ob Sejmu akademske knjige Liber.ac pod naslovom Germanski babilon.