V iskanju Feničanov

Oddelek za arheologijo Filozofske fakultete, Kulturno društvo CulturArti iz Vidma in Slovensko arheološko društvo v sklopu 3. Festivala arheologije za javnost brezMeja / senzaConfini vabijo na predavanje, ki bo potekalo v sredo, 31. marca 2021, ob 17.00 uri, na platformi Zoom (ID: 996 6730 6564, geslo: 362919). Prof. F. Mario Fales (upokojeni profesor Zgodovine starega Bližnjega vzhoda Univerze v Vidmu) bo predaval na temo V iskanju Feničanov. Predavanje bo v angleškem jeziku. Posnetek bo dostopen na Facebooku ter na Youtube kanalu.

Vabljeni!

»Pri našem poznavanju antičnega sveta ne razločujemo toliko med državami (ki še niso obstajale kot naše, z mejami in potnimi listi), kolikor med ljudstvi, kakor nam o njih poročajo pisni viri. Iz antičnih besedil razberemo, da je bilo ljudstvo povezano z določenim ozemljem na podlagi tega, kako se je samo opredeljevalo: Rimljani so se tako poimenovali, ker so izvirali iz Rima, v srednji Italiji, čeprav so zatem zavladali v Evropi in delu Azije.

Imamo pa tudi primere, v katerih se to načelo izkaže za vprašljivo ali sploh ne deluje. Najbolj znan tovrsten primer predstavljajo Feničani, za katere se nam zdi, da jih odlično poznamo, skoraj kot "stare prijatelje", saj jih Iliada in Odiseja omenjata kot pomorščake in trgovce. Po navedenem načelu je bilo območje, ki mu pravimo "Fenicija", identificirano z Libanonom, današnjo državo na vzhodni sredozemski obali, stisnjeno med visokimi gozdnatimi gorami in morjem.

A tu se začenjajo težave, saj se starodavni prebivalci tega območja nikoli niso opredeljevali kot "Feničani", temveč kot državljani Tira, Sidona, Biblosa ali drugih obalnih mest. Poleg tega nikoli niso zapisali, da bi vzpostavili enotno in trajno zvezo med temi mesti, niti da bi katero izmed njih veljalo za njihovo "prestolnico". Še več: najstarejši vir z območja v njihovi bližini, to je Biblija, jih sploh ne prepoznava kot celote pod imenom "Feničani".

Imamo torej ljudstvo, ki je veljalo za posebno zaradi svojih stvaritev, dejanj, izdelkov, gospodarskih ravnanj itd., a je hkrati ostalo slabo razločno z vidika svojih političnih, vojaških in trgovskih struktur. Lahko dodamo, da so Feničani s svojimi ladjami prepotovali vse strani Sredozemlja, od severne Afrike do Sicilije, Sardinije in Španije, pri čemer so nam zapustili arheološke ostaline, ki imajo veliko skupnega, vendar tudi številne razlike.

Zato naj nas ne preseneča, če se občasno pojavljajo poljudna dela, ki se sprašujejo, ali so Feničani sploh kdaj obstajali kot enotno ljudstvo. Menim, da so obstajali, kar nameravam dokazati v sklopu tega predavanja na podlagi nekaterih primerov.«

Dogodek organizira kulturno društvo CulturArti iz Vidma v sodelovanju z Oddelkom za arheologijo Filozofske fakultete in Slovenskim arheološkim društvom ter se izvaja v sklopu 3. Festivala arheologije za javnost brezMeja / senzaConfini, ki ga financira dežela Furlanija Julijska krajina.

Več