Prozodična tipologija po Hymanu ter položaj japonščine in slovenščine v njej
Lingvistični krožek Filozofske fakultete v Ljubljani vabi na 1209. sestanek, ki bo v ponedeljek, 11. aprila 2022, ob 18. uri v Modri sobi v 5. nadstropju Filozofske fakultete in preko Zooma. Na temo Prozodična tipologija po Hymanu ter položaj japonščine in slovenščine v njej bo predavala asist. dr. Nina Golob, Oddelek za azijske študije Filozofske fakultete.
Povzetek:
Precej znanstvenih razprav o jezikovni tipologiji, ki temelji na prozodiji, je bilo objavljenih, predno se je le-ta ustalila z dvema prototipoma, tonskim in jakostnim. 'Akustična neulovljivost' lastnosti jezikov z jakostnim naglasom ter nejasen položaj t. i. tonemskih jezikov sta zavirala nadaljnji razvoj jakostnega prototipa, medtem ko se je binarni sistem tonskega prototipa izkazal za primernega tudi za interpretacijo intonacije, v čigar korpusne analize je trenutno usmerjeno veliko pozornosti. Sicer izjemno informativne transkripcije intonacij pa vendarle ne razjasnijo celotne prozodične organizacije jezikov in posledično procesov pri usvajanju drugega jezika, še več, včasih zmotno enačijo jezike, ki so z vidika prozodične organizacije precej oddaljeni. Zato v svoji predstavitvi izražam nujnost celostnega pristopa začenši s prozodično tipologijo na besednem nivoju. Opiram se na akustične analize standardne japonščine in standardne netonemske slovenščine kot prvega in drugega jezika ter na osnovi opažanj predlagam dodatno lastnost [±elimininacijski], ki naj bi omogočila stabilno osnovo prozodičnih lastnosti ter tako doprinesla k razvoju celostne geometrije prozodičnih lastnosti.