Okrogla miza: NATO realizem – ali res ni alternative?

Študentsko sociološko društvo Sociopatija vabi na okroglo mizo NATO realizem – ali res ni alternative?, ki bo v sredo, 12. marca 2025, ob 18. uri v predavalnici 2 na Filozofski fakulteti. 

Na dogodku bodo sodelovali:

• dr. Gorazd Kovačič – politični sociolog, ki je bil v času referenduma za vstop v Nato javno izpostavljen nasprotnik, v okviru Mirovnega inštituta je skupaj s sodelavko Marto Gregorčič uredil zbornik z naslovom Ne NATO – mir nam dajte!,
• dr. Luka Lisjak Gabrijelčič – zgodovinar, politični analitik, urednik revije Razpotja, kolumnist (Delo),
• mag. Mirko Cigler – nekdanji diplomat, ki se je ukvarjal pretežno z večstransko politično-varnostnimi zadevami v OVSE-ju, Natu in v EU, nekdanji veleposlanik v Politično-varnostnem odboru EU ter publicist (Dnevnik – Objektiv).

Okrogli mizi bo sledila diskusija. 

Slovenija je pred dvema desetletjema vstopila v Nato, kar je na referendumu podprlo 66,08 % volivcev. Raziskave sicer kažejo, da ima Slovenija med članicami še vedno enega najnižjih odstotkov podpore zavezništvu.

Danes se vprašanje vloge Nata in prihodnosti evropske varnosti postavlja v povsem nov kontekst. Nedavni dogodki – od ameriškega preobrata v Združenih narodih do prepira med Trumpom in Zelenskim – so nakazali, da je dosedanji mednarodni red postavljen pod vprašaj. Evropa se sooča z vprašanjem, kakšna bo njena varnostna struktura v prihodnosti, vse glasnejše pa so tudi ideje o t. i. skupni evropski vojski.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je po nedavnem vrhu v Londonu napovedala občutno povečanje evropskih obrambnih izdatkov, zlasti zaradi naraščajočih napetosti v transatlantskih odnosih. Kot je mogoče slišati tudi iz premierjevega kabineta, se bodo kmalu pogovarjali tudi o scenariju, po katerem bi morala Slovenija povišati odstotek BDP, ki ga namenja za obrambne izdatke. Lanska raziskava je sicer pokazala, da več kot polovica Slovencev nasprotuje dodatnemu trošenju za obrambo. 

Vprašanje varnosti je v sociologiji pogosto zapostavljeno, a v luči trenutnih geopolitičnih razmer postaja vse bolj relevantno. Na okrogli mizi bodo zato obravnavali vlogo Nata, vse bolj prisotno idejo t. i. skupne evropske vojske ter pomen in vlogo mirovništva danes.

Nato - Kakšni sta dediščina in prihodnost zavezništva?

Varnost ali militarizacija? – Je pritisk ZDA za povečanje obrambnih izdatkov nujen za stabilnost ali gre zgolj za izsiljevanje v prid vojaško-industrijskega kompleksa?

Evropska varnost po Trumpu – Kaj pomeni ameriški premik v Združenih narodih in Trumpove izjave o Ukrajini za prihodnost zavezništva? Ali lahko Evropa razvije lastno varnostno strukturo brez ZDA? Bi bila evropska vojska nov imperialistični projekt ali “kupovanje miru”?

Mirovništvo v času vojn – Ima mirovništvo danes še politično težo ali postaja vse bolj marginalizirano? Kako v praksi udejanjiti ideje demilitarizacije? Je slednje v današnjem svetu “vladavine najmočnejših” le še utopija?

Socialna država ali oboroževanje? – Bodo zaradi višjih izdatkov na udaru naše socialne pravice?

Konec Nata? – Kaj bi razpad zavezništva pomenil za Evropo? Kaj vse bi se spremenilo?

Kako na vse to vpliva spremenjen odnos med Rusijo in ZDA?