Za šole

Naslov delavnice

Sisi: umor, novica, mit. Kako so časopisi leta 1898 poročali o smrti cesarice Elizabete?

Kontaktna oseba za izvedbo

izr. prof. dr. Petra Kramberger, prof. dr. Irena Samide
petra.kramberger@ff.uni-lj.si; irena.samide@ff.uni-lj.si 

Vrsta predstavitve

Predavanje z delavnico in delo z digitaliziranimi zgodovinskimi viri

Trajanje (npr. 1 šolska ura)

2 šolski uri oziroma 90 minut

Maksimalno število udeležencev

16

Jezik izvedbe

Slovenščina z izbranimi in didaktično prilagojenimi nemškimi izvirniki

Možnost na daljavo

DA, ob uporabi digitaliziranega gradiva; izvedba v živo je primernejša

Kratek opis vsebine in ciljev

Na primeru atentata na avstrijsko cesarico Elizabeto leta 1898 bodo dijakinje in dijaki raziskovali, kako so se novice širile pred pojavom elektronskih medijev in kako so različni slovenski in nemški časopisi predstavili isti dogodek. Po kratki predstavitvi zgodovinskega ozadja bodo v digitalni knjižnici in izbranih časopisnih reprodukcijah analizirali kratke, njihovemu jezikovnemu znanju prilagojene odlomke. Seznanili se bodo z osnovami branja frakture, primerjali stvarno in čustveno poročanje ter ugotavljali, kako so časopisi po smrti cesarice oblikovali njeno javno podobo. V sklepni dejavnosti bodo kot člani uredništva pripravili časopisni naslov in kratko novico ter pri tem ločevali med preverjenimi dejstvi, nepotrjenimi informacijami in interpretacijo. Delavnica povezuje nemški in slovenski jezik, zgodovino, kulturo, medijsko pismenost in delo z digitaliziranimi viri ter predstavlja širino področij, ki jih obravnava germanistika.

Ste se kdaj vprašali, zakaj se je New York prvotno imenoval Niew Amsterdam? In zakaj je nizozemščina tako razširjen jezik, da ga govorijo od Karibov do Indonezije? Na delavnici se bomo seznanili z nekaterimi zgodovinskimi dejstvi, zaradi katerih lahko v okviru Evropske unije o nizozemščini govorimo kot o največjem od njenih manjših jezikov oz. kot o najmanjšem od njenih velikih jezikov.

Angleščina, nemščina in nizozemščina kot zahodnogermanski jeziki imajo skupne korenine, ki so vidne v vsakdanjih besedah, kot so water (angl.), water (niz.) in Wasser (nem.) ali house (angl.), huis (niz.) in Haus (nem.). Podobnosti je najti ne samo v besedišču, temveč tudi v slovničnih stukturah. 

Na delavnici bomo spoznali nekaj osnov nizozemskega besedišča ter slovničnih struktur, ki jih bomo vzporejali z angleškimi in nemškimi ter ugotovili, da nam znanje angleščine oz. nemščine lahko pomaga pri njenem usvajanju, kar je lahko eden od razlogov, da se hitro navdušimo za učenje nizozemščine. 

Na koncu bomo spoznali del angleškega in nemškega besedišča, ki je nastalo pod vplivom nizozemščine. 

Cilji:

• spoznati razširjenost nizozemščine po svetu, ne samo po Evropi;
• spoznati nekatere jezikovnozgodovinske vidike nizozemščine;
• primerjati osnovno besedišče v nizozemščini, angleščini in nemščini:
• primerjati nekatere osnovne slovnične strukture v nizozemščini, angleščini in nemščini;
• razumeti nekatere osnovne značilnosti zahodnogermanskih jezikov;
• spoznati vpliv nizozemščine na angleščino in nemščino (in tudi druge jezike).

Ste se kdaj vprašali, kako bi izgledal pregovor, če bi ga nekdo dobesedno naslikal? Na delavnici bomo odkrivali skrivnosti ene najbolj nenavadnih slik evropske umetnosti z naslovom Nizozemski pregovori (1559) nizozemskega renesančnega slikarja Pietera Bruegla starejšega. Na sliki je upodobljenih več kot sto pregovorov in frazemov, ki so jih ljudje uporabljali pred skoraj petsto leti, številni pa živijo še danes.

Delavnica povezuje umetnostno zgodovino, zgodovino in tuje jezike. Predstavili bomo, kako so ljudje v 16. stoletju razmišljali o svetu, kako so svoje izkušnje izražali s pregovori in kako so te predstave prenesli v likovno umetnost. Primerjali bomo nizozemske frazeme z njihovimi slovenskimi in nemškimi ustreznicami ter ugotavljali, katere podobe in simboli so se ohranili do danes in kateri so se skozi čas spremenili. Posebno pozornost bomo namenili slikovitosti jezika: zakaj imajo številni pregovori v svojem jedru predmete, živali ali vsakdanje prizore ter kako te podobe vplivajo na današnje razumevanje pomena. Dijaki bodo aktivno sodelovali pri prepoznavanju frazemov na sliki, primerjanju med jeziki in interpretaciji njihovih sporočil. 

Na delavnici želimo prikazati, da pregovori niso le del jezika, temveč tudi dragoceno ogledalo družbe, kulture in načina razmišljanja ljudi skozi zgodovino.

Cilji:

• spoznati umetnostnozgodovinski pomen Brueglove slike Nizozemski pregovori,
• razumeti povezave med jezikom, kulturo in zgodovinskim kontekstom,
• primerjati frazeme v nizozemščini, nemščini in slovenščini,
• raziskati izvor in pomen pregovorov ter frazemov,
• razvijati sposobnost opazovanja likovnih del,
• prepoznati, kako se kulturna dediščina odraža v jeziku in umetnosti ter
• spodbujati medpredmetno povezovanje ter ustvarjalno interpretacijo jezikovnih podob.

Ustvarjanje nemškega glasbenega komada z orodjem SUNO na podlagi lastnega besedila pesmi 

(za dijake 3. in 4. letnikov)

Vrsta predstavitve

delavnica v računalniški učilnici

(dijaki prinesejo svoje slušalke)

 Dijaki bodo prejeli (izbrali) različne teme, na katere bodo v trojicah oblikovali besedila pesmi (kot npr. Ferien, Im Restaurant, Typisch deutsch, Berlin). Pri tem si bodo pomagali z danimi jezikovnimi sredstvi, izrezki in drugimi gradivi, ki pa ne bodo ovirala njihove literarne ustvarjalnosti. Ko bodo pesmi zapisali (60 min), se bodo prijavili v brezplačno UI-orodje SUNO, nastavili potrebne parametre (žanr glasbe, glas, instrumenti v orkestru ipd.), na podlagi katerih bo orodje ustvarilo pravi glasbeni komad z besedilom njihove pesmi. Nastale pesmi bomo nato v razredu skupaj predvajali in poslušali. 

Dijaki se bodo v okviru dejavnosti seznanili z novimi jezikovnimi sredstvi in besediščem po posameznih tematskih področjih oz. poglobili svoje obstoječe znanje. Literarno bodo zasnovali svojo pesem in zanjo izbrali ustrezen glasbeni žanr glede na slog zapisanega besedila pesmi. Ponovili bodo preprostejša pesniška sredstva. Ponovili bodo znamenitosti v Berlinu in vse tisto, kar je »tipično nemško«. Seznanili se bodo z možnostmi, ki jih orodje UI ponuja za ustvarjanje glasbe. 

Zakaj si nekatere nemške besede zapomnimo že po enem srečanju, druge pa pozabimo že naslednji dan? Odgovor ni le v številu ponovitev, temveč predvsem v načinu učenja.

Na delavnici bomo spoznali, kako deluje spomin in zakaj si možgani lažje zapomnijo nenavadne zgodbe, slike, asociacije in čustva kot dolge sezname besed. Udeleženci bodo preizkusili različne mnemotehnike za učenje nemškega besedišča, slovničnega spola, glagolov in fraz ter ugotovili, kako lahko zahtevnejše besede postanejo veliko lažje zapomnljive.

S pomočjo konkretnih primerov bodo ustvarjali lastne asociacije, smešne zgodbe, miselne slike in spominske povezave. Spoznali bodo tudi metodo palače spomina, uporabo ključnih besed, povezovanje besed z že znanim besediščem ter načine, kako lahko umetna inteligenca pomaga pri ustvarjanju učinkovitih mnemonik.

Na koncu bo vsak udeleženec izdelal svoj nabor mnemotehnik za učenje nemščine, ki jih bo lahko uporabil pri vsakodnevnem učenju.

Cilji

• razumeti, kako deluje dolgoročni spomin; 
• spoznati različne vrste mnemotehnik; 
• uporabiti metodo ključnih besed pri učenju nemškega besedišča; 
• ustvarjati učinkovite asociacije za pomnjenje slovničnega spola; 
• razvijati ustvarjalnost pri učenju tujega jezika; 
• preizkusiti uporabo umetne inteligence pri oblikovanju mnemotehnik 

Nemščino se lahko učimo na različne načine, tudi s pomočjo prevajanja, ki je eno od področij študija germanistike. Danes si pri prevajanju pomagamo tudi z umetno inteligenco, vendar za dobro presojo njenih predlogov še vedno potrebujemo ustrezno jezikovno znanje, poznavanje kulture in kritično mišljenje.

Na delavnici se bodo dijakinje in dijaki preizkusili v kratkih prevajalskih izzivih med nemščino in slovenščino, primerjali svoje rešitve s prevodi umetne inteligence ter odkrivali, zakaj istega besedila ni vedno mogoče prevesti na en sam »pravilen« način. Posebno pozornost bomo namenili idiomom, humorju, pogovornemu jeziku, kulturnim posebnostim in vplivu konteksta na prevajalske odločitve.

Dijaki bodo spoznali tudi, kako z ustreznimi navodili izboljšati rezultate umetne inteligence ter zakaj sta za njeno učinkovito in kritično uporabo ključna jezikovno in kulturno znanje. Delavnica spodbuja jezikovno občutljivost, ustvarjalnost, kritično mišljenje in zanimanje za sodobno germanistiko ter prevajanje.

Texte im Social Web: Stil, Multimodalität und gesellschaftliche Relevanz

Besedila na družbenih omrežjih: Slog, multimodalnost in družbena relevantnost

Besedila na družbenih omrežjih (Instagram, X, Reddit, TikTok), kot so objave, komentarji, memi, storyji, reelsi itd., odlikujejo številne značilnosti: Participacija, situacijskost, multimodalnost, medbesedilnost, viralnost. Tovrstna besedila izpolnjujejo različne funkcije (kontaktna, razvedrilna, samopromocijska, družbeno-kritična itd.), k njihovemu komunikativnemu namenu pa poleg tipičnih jezikovnih in slogovnih značilnosti (npr. jezikovna ekonomičnost, večpomenskost, retorične figure – ironija in sarkazem) doprinesejo tudi drugi semiotični viri, kot so slika, tipografija, barva, gestika, mimika, ton in glasba. Na delavnici se bomo spoznali z omenjenimi značilnostmi besedil na socialnem spletu – in se hkrati posvetili njihovim družbeno relevantnim vidikom: obravnavali bomo pojave, kot so sovražni govor, semantični boji in manipulacija s sledilci.

V okviru delavnice se bodo dijaki seznanili s sodobnimi dognanji s področja nemškega besediloslovja in komunikacije v novih medijih, se preizkusili v analizi tovrstnih besedil v praksi in se na ta način spoznali s študijem jezikoslovja na Oddelku za germanistiko.