© Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Vse pravice pridržane.
Dostopnost Piškotki Oblikovanje in razvoj: ENKI
Nagrajenke in nagrajenci, foto: Nebojša Tejić/STA
Univerza v Ljubljani (UL) v sklopu Tedna Univerze ob obletnici ustanovitve vsako leto razglasi najodličnejše raziskovalne dosežke raziskovalk in raziskovalcev UL. Namen dogodka je poudariti usmerjenost univerze v raziskovanje in izpostaviti tiste raziskovalke in raziskovalce, ki so letos dosegli še posebej vidne rezultate.
Delovna skupina Komisije za raziskovalno in razvojno delo pri ocenjevanju in končnem izboru desetih najodličnejših raziskovalnih dosežkov upoštevala predvsem mednarodno odmevnost, celovitost dosežka, aktualnost za širšo strokovno in splošno javnost ter koristnost uporabe. Priznanji za najodličnejši raziskovalni dosežek sta med drugimi dobila tudi projekta Povezava med okoljskimi, družbenimi in upravljavskimi vidiki (ESG) ter finančno uspešnostjo podjetij (predlagateljica UL EF), kjer so kot nosilci in avtorji sodelovali med drugimi tudi prof. dr. Anja Podlesek, doc. dr. Luka Komidar, doc. dr. Katja Depolli Steiner, prof. dr. Sonja Pečjak, doc. dr. Tina Pirc, prof. dr. Melita Puklek Levpušček in prof. dr. Cirila Peklaj z Oddelka za psihologijo FF in projekt je Barok v Sloveniji: nov pogled na umetnost 17. in 18. stoletja na ozemlju Republike Slovenije (predlagateljica UL FF), katerega nosilca in avtorja sta prof. dr. Matej Klemenčič in asist. dr. Katra Meke z Oddelka za umetnostno zgodovino FF.
Povezava med okoljskimi, družbenimi in upravljavskimi (ESG) vidiki ter finančno uspešnostjo podjetij
Nosilec in avtor: prof. dr. Aljoša Valentinčič
Predlagateljica: Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani
V treh člankih raziskovalci obravnavajo povezavo med okoljskimi, družbenimi in upravljavskimi (ESG) vidiki ter finančno uspešnostjo podjetij, pri čemer vsak prispeva svoj specifičen zorni kot. V članku Ichev in Valentinčič (2025) se avtorji osredotočajo na t. i. družbeno odgovorno investiranje z namenom izboljšanja delovanja celotne družbe. Ugotavljajo, da državne nepovratne spodbude v Sloveniji povečujejo število zaposlenih, denarne tokove, investicije in izvoz zasebnih podjetij, čeprav kratkoročno lahko znižajo produktivnost. Jucá idr. (2024) raziskujejo, kako potencialno problematični vidiki poslovanja podjetij, povezani s konceptom ESG – npr. okoljske nesreče ali nepravilnosti v upravljanju – zmanjšujejo donosnost podjetij, zlasti v panogah z velikim vplivom na okolje in v razvitih državah. Ferjančič idr. (2024) analizirajo trajnostna poročila podjetij v indeksu FTSE 350 z naprednimi metodami obdelave besedil ter pokažejo, kako pravni okvir in prakse razkrivanja vplivajo na ESG ocene; na primer, podrobno poročanje o podnebnih tveganjih in odnosih z deležniki ocene izboljša, obširno razkrivanje plač vodilnih pa deluje negativno na ESG ocene. Skupna točka vseh treh raziskav je, da imajo ESG odločitve in način njihove predstavitve oprijemljive posledice za ugled in finančne rezultate podjetij. Regulacija in preglednost sta ključna dejavnika: podjetja imajo koristi, kadar je njihovo delovanje na področju ESG verodostojno, konsistentno in merljivo, ter izgubljajo, kadar pride do potencialno problematičnih vidikov poslovanja ali površnega poročanja. Ugotovitve skupine člankov potrjujejo, da finančna uspešnost podjetij dolgoročno ni ločljiva od družbene, okoljske in upravljavske (ESG) odgovornosti, ne glede na trg ali obliko lastništva. Dodatno je pomembno, da so uporabljene različne raziskovalne metode, ki vodijo do enakega temeljnega sklepa.
Barok v Sloveniji: nov pogled na umetnost 17. in 18. stoletja na ozemlju Republike Slovenije
Nosilca in avtorja: prof. dr. Matej Klemenčič, asist. dr. Katra Meke
Predlagateljica: Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani
Drugi nagrajeni projekt je Barok v Sloveniji: nov pogled na umetnost 17. in 18. stoletja na ozemlju Republike Slovenije (predlagateljica UL FF). Nosilca in avtorja nagrajenega projekta Barok v Sloveniji sta prof. dr. Matej Klemenčič in asist. dr. Katra Meke z Oddelka za umetnostno zgodovino. V letu 2025 so bili javnosti predstavljeni rezultati večletnega raziskovalno-razstavnega projekta, ki je bil voden v okviru raziskovalnih projektov in programa na Oddelku. Likovna umetnost baroka na ozemlju Republike Slovenije je tokrat prvič celovito predstavljena v širšem kontekstu habsburških in beneških dežel ter povezav in mobilnosti umetnikov, naročnikov in umetnostnih del. Rezultati, ki bistveno spreminjajo naš pogled na umetnostno dogajanje v 17. in 18. stoletju, so bili predstavljeni v obliki razstav, publikacij in posvetov, pri čemer so bili v delo aktivno vključeni raziskovalci in raziskovalke iz Slovenije, Italije, Hrvaške in Avstrije. Osrednji del predstavitev sta razstavi v Narodni galeriji in Narodnem muzeju, kot sodelujoči instituciji pa poleg njiju in FF UL nastopata še Muzej za arhitekturo in oblikovanje in Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta pri ZRC SAZU. Projekt je idejno zasnoval in vodil Matej Klemenčič, ki je soavtor obeh razstav v osrednjih slovenskih muzejskih ustanovah. Matej Klemenčič in Katra Meke sta uredila katalog razstave v Narodni galeriji v obliki obsežne znanstvene monografije (603 str.) in zanj prispevala vodilna besedila. Rezultati raziskovalno-razstavnega projekta so skupaj z znanstveno monografijo temelj za vse nadaljnje študije umetnosti 17. in 18. stoletja na ozemlju Republike Slovenije v širšem mednarodnem prostoru.
Ostali izbrani projekti so: Formation of a low-mass galaxy from star clusters in a 600-million-year-old Universe (UL FMF), Zaščita neobstojnega organskega radikala C59N (UL PEF), Staroegipčanska mumificirana telesa: interdisciplinarna analiza njihovega vonja (UL FKKT), Merilnik faznega šuma z dvovlakenskim elektrooptičnim kasnilnim vodom (UL FE), Zunajcelični vezikli v krvi kot obetaven diagnostični vir (UL MF), Učinki različnih vrst samoregulacijskih opor na učenje naravoslovja s hipermedijo (UL FSD), Pleiotropna predzdravila za Alzheimerjevo bolezen: kako spremeniti potek bolezni, ne zgolj pozdraviti simptomov (UL FFA) in Intermitentna eksogena ketoza med zgodnjo fazo aklimatizacije na visoki nadmorski višini: ventilacijski, srčno-žilni in mišični odzivi med maksimalno telesno obremenitvijo (UL FŠ).
Iskrene čestitke!
© Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Vse pravice pridržane.
Dostopnost Piškotki Oblikovanje in razvoj: ENKI